Smreka
Navadna smreka (Picea abies L./KARSTEN, družina: Pinaceae)
 |
 |
Močno je razširjena po vsej Evropi. Na vzhodu sega od Finske do Karpatov, južna meja je na Balkanu in v Pirenejih, zahodna v osrednji Franciji, na severu pa sega visoko na sever Skandinavije. V Sloveniji je njeno pravo naravno rastišče le gorski svet od Pohorja do Julijskih Alp in v mraziščih dinarskokraškega sveta.
-
Je zelo prilagodljiva drevesna vrsta in jo je mogoče najti tako v nižinah kot tudi na zgornji gozdni meji. Doseže več kot 40 m višine in 1 m premera. Veje ima vretenčasto razporejene po deblu. Razvije plitev koreninski sistem, 30 do 35 cm globoko. |
Smreka je polsenčna drevesna vrsta, ki v starosti potrebuje nekoliko več svetlobe.
V rastni dobi (maj-avgust) potrebuje smreka vsaj 300 mm padavin. Optimum njene rasti so mešani iglasti in listnati gozdovi z vlažno rastno dobo (500–600 mm letnih padavin) in s povprečno letno temperaturo 6 °C. Zelo je razširjena na silikatni talni podlagi, dobro pa uspeva tudi na globokih, svežih, peščeno-ilovnatih tleh z zmerno preskrbljenostjo baz.
Zbita težka tla so vzrok pogostih poškodb na koreninah, kar je lahko vzrok za širjenje gnilobe, poveča pa se občutljivost na vetrolom, snegolom ipd. Smreka cveti od aprila do sredine junija. Storži so obrnjeni navzdol. Dozorijo še istega leta v oktobru in na drevesu ostanejo več let.
Čisti umetni smrekovi sestoji so protinaravni, razen na izrazito smrekovih rastiščih, kjer druge vrste ne morejo L.). uspevati. Gospodarsko zrelost doseže med 70. in 120. letom.
Občutljiva je na sneg, veter, žled, spomladansko slano, sušo, insekte, glivične bolezni, onesnaženost in na lupljenje ter obžiranje divjadi.
Smrekovi škodljivci
Na mladih smrekah je pomemben škodljivec hrošček smrekov koreninar (Hylastes cunicularius).
Za smreko zelo nevaren je poleg knaverja (Ips typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) tudi dvojnooki smrekov ličar (Polygraphus polygraphus).
Les je rumenobel, mehak, srednje trajen in elastičen. Njen les je vsestransko uporaben v gradbeništvu, tesarstvu in mizarstvu. Les z enakomernimi in ozkimi branikami je primeren za izdelavo glasbil.
-
Iz smrekovih iglic pridobivajo eterična olja. Skorjo uporabljajo za strojenje. |
 |
Ne pozabite -
Smrekove monokulture so na neprimernih rastiščih vzrok za kopičenje surovega humusa in za zakisovanje tal, kar močno vpliva na mikroklimo rastišča. Z gosto krošnjo svetlobi, toploti in padavinski vodi preprečuje nemoten dostop do tal. Pri gospodarjenju moramo zato težiti k oblikovanju mešanih in raznodobnih sestojev ali vsaj jeder listavcev sredi monokultur smreke. |
Na Centru biotehnike in turizma nudimo smrekove deske debeline 3,2 in 2,5 cm po ugodni ceni.
|