Bela žlahtnina

Bela žlahtnina

Bela žlahtinna
Bela žlahtnina je bela sorta vinske trte, imenovana tudi Weisser Gutedel, Gruner Gutedel, Grosse Spanische (Maribor, Haloze), Gros-ser Spaniger (okolica Slovenskih Konjic), Grossblatterige Spanische, Doppelte Spanische (okolica Limbuša in Peker), Weisser Burgunder, Weisser Tokajer (okolica Slovenske Bistrice), Junker, Weisser Junker, Moster, Silberling, Frauentraube, Schonedel, Veliki španjol, Mornen blanc, Valais blanc, Chasselas blanc, Bela plemenika praskava, Chaselass de Mornain. Uspeva na Hrvaškem in v Sloveniji, poreklo pa je neznano.
  • Rozga. Dolga, debela, ima dolge, rumenorjave nodije. List. Odrasel list je srednje velik ali velik, tridelen ali petdelen. Gornji sinusi so manj izraziti. Pecelj je srednje dolg, rdečkaste barve.
Rodnost. Neredno se opraši in rodi. Daje pridelke v količini 5-15 ton/ha. 
  • Bela žlahtnina im grozd. Rahel, z dolgim, tankim in rdečim pecljem. Je piramidalne oblike, običajno z enim krilcem. Pecelj je do kolenca olesenel.
  • Jagoda. Okrogla in velika, včasih tudi rahlo podolgovata, zele-norumene barve z rjavimi odtenki. Ima tenko kožico, na sončni strani jantarnih odtenkov, in je posuta z oprhom. Meso je sočno, nežno, sladko, dišeče, z dvema pečkama. Na terminalnem koncu jagode je pikica.
  • Čas zorenja. Zori pozno. Pogoji. Ustreza ji sredozemsko podnebje.
  • Bujnost. Trta je bujne rasti. Občutljivost.
  • Občutljiva je za glivične bolezni.
  • Uporabnost. Stopnje sladkorja znašajo 14-18 %, skupne kisline pa 6-8,5 g/L (izražena vinska kislina). Vino je lahko, slabše kakovosti in je najboljše mlado. Dobra namizna sorta.
Ime:
E-naslov:
Zadeva:
Komentar: